„No, pa je konec….“ sem si rekel po zadnji oddirigirani skladbi. Koncert je bil posvečen delu in delovanju Ladislava Leška. Verjetno ne bi smel v tistem trenutku tako razmišljati. Moral bi biti ponosen na glasbenike, organizatorje. Na vse tiste, ki so oz. smo se trudili, da bi bil koncert dostojen in primeren spominu na g. Leškota. Resnično smo se trudili pokazati, da lahko pripravimo projekt, ki bo dober in odmeven in seveda na vsaj nekoliko višjem nivoju…..Resnično ogromno truda. In na koncu, ko je vse mimo, bi se moral počutiti verjetno še bolje kot po lepem koncertu. Ker smo se tokrat še bolj trudili in garali. Ampak ne. Počutil sem se, kot bi Slovenija na Eurosongu prejela dve točki. Namesto zadovoljstva sem naokrog delil nasmeške z okusom grenivke in limete. Okusa ni bilo videti, sem ga pa zato toliko bolj čutil jaz. Po glavi so mi švigale misli….Publika je bila, kot ponavadi, čudovita. Vendar, ali bi si upal zadevo ponoviti? V takem obsegu? Bi bili akterji sploh še za? Mar ni res nikogar, ki bi bil sposoben ljubiteljsko dejavnost podpirati, sploh če gre za dobre projekte? Sem rekel sposoben? Se opravičujem! Nekateri bi jo morali podpirati po službeni dolžnosti ali pa po pooblastilu občine. Ne da nimajo drugega dela, ampak so za to plačani. Za polnih osem ur.
Ljudje, ki so za vse vaje in sestanke porabili neskončno število ur, ki so brez potnih stroškov prevozili stotine kilometrov in spravili celoten projekt pod streho……no, oni niso za to plačani in plačila niti ne potrebujejo niti ne pričakujejo. Upravičeno pa pričakujejo podporo odgovornih s strani občine in njenih poverjenikov. Veste, od našega predsednika sem slišal, da je projekt prijavil na nekakšen razpis. Tam ti odredijo določeno število točk, ki se potem po evrovizijsko pretopijo v denar ( ali je tam ravno obratno, ne vem več…). In tega je bilo toliko, da smo morali vsaj še pet krat toliko napraskati in izprositi. No, kaj pravite? Bi ponovili? S takšnim razumevanjem odgovornih, tega enostavno ne morem pričakovati od glasbenikov in ostalih vpletenih. Kot že tolikokrat smo tudi tokrat ostali z dolgim nosom. Ali kot bi se po evrovizijsko reklo…..Prvačina, deux point!
Gregor Bralić, dirigent PPM