Število godcev naj bi postopoma naraščalo in okrog leta 1800 naj bi se oblikovala večja skupina muzikantov, ki naj bi bila že nekoliko bolj podobna glasbenim sestavom, kot jih poznamo danes.
Glasbila so si najverjetneje izdelovali kar sami doma. Okrog leta 1840, pa je v Prvačino oženjen zdravnik, Gregorij Petrovič, sklenil muzikantom pomagat pri nakupu novih, boljših inštrumentov. Pravzaprav jih je v Benetkah kupil kar sam. Med drugim tudi znameniti veliki bas, ki se je ohranil vse do leta 1957.
Na začetku muzikanti seveda niso poznali not in so igrali na pamet, na posluh. Skrivnost notnega črtovja se jim je razkrila okrog leta 1850, ko so se pojavili tudi prvi glasbeni učitelji, najpogosteje domačini. Ljudski spomin je ohranil kar nekaj imen, med katerimi velja omeniti Stanič Alberta (Berto Staničev), ki je bil tudi aranžer in dolgoletni kapelnik Prvačke pleh muzike. Nihče se več ne spomni, od kod muzikantom note, v času pred prvo svetovno vojno. Velik del notnega gradiva je izgubljen ali uničen, je pa še mogoče najti note, ki segajo v začetek stoletja in čas pred drugo svetovno vojno.
V času pred prvo svetovno vojno so bile v Prvačini kar tri godbe oziroma klape, kakor so se imenovale te godbene skupine. Dolanci iz Dolanega konca, klapa Žovanin iz Goranega konca in Frjule, ter klapa Berto Kovačev iz Britofa. Sestavljalo jih je dvanajst do štirinajst muzikantov, ki so se glede na potrebe med seboj tudi izmenjevali, čeprav je vladalo med njimi veliko rivalstvo.
Brejar je bil prostor z lesenim plesnim podom in odrom na katerem je igrala muzika za ples.
Med drugo svetovno vojno, leta 1944 so se muzikanti ponovno zbrali, da bi delo kulturne skupine obnovili. Na tako imenovanem mitingu v Sokolskem domu, je prvačka muzika po dolgih letih ponovno zaigrala slovenske koračnice. Sodelovali so v številnih manifestacijah in demonstracijah za priključitev k Jugoslaviji.
V povojnem času je število muzikantov nihalo glede na obdobja, in glede na priložnosti.
Največja skupina se je zbrala proti koncu sedemdesetih let, ki so tudi sicer prelomna, saj je v Prvačini takrat začel delovati oddelek glasbene šole Nova Gorica. Za to in še marsikaj drugega ima vsekakor največ zaslug dolgoletni muzikant in prva trobenta pleh muzike Marijo Janžič. S tem pa je tudi bila dokončno prekinjena tradicija učenja glasbenih spretnosti po izročilu, iz generacije na generacijo.
Na oddelku glasbene šole sta dolga leta učila Vojko Peršolja in Stojan Ristovski, ki je obenem bil tudi dirigent Pleh muzike. Že po nekaj letih poučevanja sta pripravila nastop mladih glasbenikov, združenih v orkester. Stojan je napisal priredbo takrat zelo popularne popevke Diridonda. Takratno občinstvo se je na nastop odzvalo z veliko mero navdušenja in odobravanja, zavedajoč se, da generacija, ki stoji na odru, pomeni lepšo prihodnost stoletne tradicije godbeništva v Prvačini.
V začetku devetdesetih let je bilo delovanje orkestra ponovno omejeno na igranje na pogrebih in nekaterih praznikih. Zaradi prevelikih medgeneracijskih razlik in pogledov na delovanje in s tem prihodnost orkestra, je vse pogosteje prihajalo do nesoglasij in nepotrebnih padcev. Vsako krizno obdobje je imelo za posledico tudi precejšen osip tako starejših, kakor tudi mladih glasbenikov.
Leta 1996 so se nekateri člani mlajše generacije odločili vzeti usodo tradicije godbeništva na vasi v svoje roke in z drugačnim pristopom do muziciranja izstopiti iz običajnih okvirjev takratnega razumevanja pleh muzike. Pri osnovanju smernic tega prenovljenega sestava pa je veliko pripomoglo tudi srečanje z muzikologom Igorjem Krivokapićem. Dirigentsko paličico je takrat vihtel domačin Bojan Planinšček.
Od leta 1998 do 2007 je pred orkestrom stal odličen skladatelj, aranžer in dirigent Ladislav Leško, ki je tudi napisal večino aranžmajev ter z veliko mero občutka za ljubiteljsko dejavnost poskrbel, da je čisto vsak glasbenik dobil svojo priložnost za poustvarjanje v okviru orkestra. Njegova dela so v Prvački pleh muziki neprecenljiva, pečat, ki ga je pustil, pa neizbrisen.
Junija 2002 je Prvačka pleh muzika praznovala 250-letnico delovanja in v ta namen priredila kar štiridnevno, kulturno dogajanje na vasi. Nastopi lokalnih oktetov, predstavitev zbornika PRVAČKA ZGODBA, jubilejni celovečerni koncert in nedeljsko popoldne v družbi kar osmih orkestrov, iz treh sosednjih držav.
Med orkestri, ki so z promenadnim koncertom počastili to častitljivo obletnico je bil tudi orkester Narodne glazbe Vela Luka (Korčula-Hrvaška), katerih gost je bila Prvačka pleh muzika že v naslednjem letu, ob praznovanju njihovega jubileja 110-let.
V začetku leta 2007 je orkester, ob nenadni izgubi takratnega dirigenta, zašel v prvo resno krizo po reorganizaciji. Pomanjkanja motivacije, članska podhranjenost in odklonilne odločitve glede glasbenega izobraževanja mladega kadra , so pripeljale orkester na rob propada. Vodstvo društva, s takratno predsednico Vesno Humar, si je skupaj z Svetom krajevne skupnosti, vrsto let trudilo ponovno omogočiti organizirano poučevanje glasbenega pouka. Žal je vse ostalo le pri obljubah. Na pobudo dolgoletnega dirigenta in učitelja glasbene šole v Prvačini g. Ristovski Stojana, da želi svojo dolgoletno umetniško delovanje zaokrožiti in obeležiti s slavnostnim dogodkom v Prvačini, se je orkester ponovno zbral in projekt v celoti tudi izpeljal.
Ključna odločitev o nadaljnji usodi orkestra pa je bila sprejeta leta 2009, ko so se predsednik Prvačke pleh muzike Denis Colja s somišljeniki Markom Gregoričem, Andrejem Benkom, Mitjo Lebanom in Klavdijom Durnikom odločili, da se izobraževanje mladih godbenic in godbenikov začne izvajati, v sklopu novo ustanovljene godbeniške šole. Prva generacija je začela z poukom že jeseni, v učilnicah osnovne šole.
V letu 2010 pa je bil v Prvačini ponovno odprt tudi dislocirani oddelek glasbene šole Nova Gorica. S tem pa je nastala velika prostorska stiska, ki pa je bila zahvaljujoč takratnemu Svetu krajevne skupnosti, že v naslednjem letu rešena z izgradnjo nove in moderne glasbene učilnice.
Druga pomembna odločitev v letu 2009 pa je vsekakor bila, da je orkester oziroma taktirko, takrat prevzel mlad, akademsko izobražen dirigent Gregor Bralić. Če je bil prvotni namen ohranjanje stare glasbene identitete in tradicije, ki je edinstvena in unikatna na tem področju, je bila z vstopom mlajše generacije v Pleh muziko izražena želja, tudi po bolj programsko inovativnih projektih. To je bil in ostaja velik izziv, ki pa mlademu dirigentu z izvirnim in pristnim delom ter uravnoteženim pristopom do dveh generacij godbenikov, predvsem pa s svojim temperamentom, dobro voljo in spodbujanjem k lastnemu muziciranju in interpretiranju glasbe, nedvomno uspeva.
PRVAČKA PLEH MUZIKA, ki šteje danes več kot trideset članic in članov, vsako leto pripravi kar nekaj celovečernih koncertov in nastopov. Sodeluje na vseh prireditvah v vasi, kjer se je pokazalo, da brez muzike nikdar ni šlo, ne gre in tudi ne bo šlo. Enostavno kot, da bi bila zakoreninjena v vsakdanje življenje, krajank in krajanov.
Okrog pleh muzike se vedno nekaj dogaja. Po tem smo njeni člani znani in po organizaciji velikih prireditev, kot je bila obletnica 260-let godbeništva v Prvačini in božično-novoletni koncerti.
Orkester veliko nastopa tudi v sami Goriški regiji in izven nje, pa v sosednji Italiji in Hrvaški.
Uspehi, ki so bili doseženi v zadnjih petih letih, nam dajejo motivacijo za uresničevanje novih projektov in čeprav želje včasih presežejo pričakovanja, ostajamo trdno na tleh, kajti zelo dobro se zavedamo, da realnost je lahko že jutri povsem drugačna. Zato je glavni cilj Prvačke pleh muzike nadaljevati glasbeno tradicijo z izobraževanjem mladih glasbenikov, naložbami v nove instrumente, strokovna rast in ohranjanje vrednote pripadnosti naši večstoletni kulturni dediščini.
Del besedila je povzet iz zbornika PRVAČKA ZGODBA – 250 let muzike v Prvačini, katerega avtor je Vesna Humar.
